Ko govorim o performansu po 40. letu, ljudje včasih pomislijo, da govorim o vračanju v mladost. Kot da želim pri petdesetih ponovno postati človek, kakršen sem bil pri petindvajsetih, prelisičiti biologijo in zavrteti čas nazaj.
Ampak to sploh ni ideja.
V mladost se ne moremo vrniti. Telo pri petdesetih ni enako telesu pri petindvajsetih. Veliko bolj zanimivo pa je vprašanje, česa je lahko sposobno telo, ki ga imamo danes.
| Ključno vprašanje epizode Ali lahko pri 45, 50 ali 60 letih zgradimo najbolj sposobno telo, kar smo ga v svojem življenju dejansko imeli? |
Morda sem lahko boljši
Ko sem se pri 46 letih odločil, da se bom dirkališčnega kolesarjenja lotil na vrhunskem tekmovalnem nivoju, sem skoraj povsod slišal isto: pri tvojih letih je to nemogoče. Nikoli več ne boš takšen, kot si bil, ko si bil mlad.
In veste kaj? Imeli so prav. Res ne bom.
Zanimivo pa je postalo takrat, ko sem se najprej strinjal in nato dodal: »Imaš prav. Takšen ne morem več biti. Morda sem pa lahko boljši.«
Pet let pozneje sem se z evropskega prvenstva v dirkališčnem kolesarjenju vrnil s tremi državnimi rekordi. Nisem postal mlajši in nisem premagal biologije. Zgradil pa sem telesne sposobnosti, ki jih v mladosti nisem imel.
Mladostni in dejanski telesni vrhunec
Ko smo bili mlajši, je bilo marsikaj lažje. Telo je hitreje okrevalo in veliko napak nam je preprosto odpustilo. Zato mladost pogosto doživljamo kot svoj telesni vrhunec.
Toda lažje še ne pomeni bolje razvito.
Če si lahko pri petindvajsetih brez ogrevanja odigral nogomet, to še ne pomeni, da si bil zares močan ali dobro pripravljen. Morda si marsikaj lahko naredil brez posebne priprave preprosto zato, ker je bilo tvoje telo mlado.
Biološki vrhunec je v veliki meri nekaj, kar dobimo. Dejanski telesni vrhunec pa je nekaj, kar zgradimo. Nastane z uporabo telesa, učenjem gibanja in načrtnim razvojem sposobnosti, ki jih potrebujemo.
Človek je zato lahko pri petindvajsetih na vrhuncu svoje naravne biološke rezerve, pa še vedno ni blizu najboljšemu telesu, ki bi ga lahko dejansko zgradil.
Po 40. letu telo zahteva več natančnosti
Priznati moramo, da telo pri 50. letu ne deluje enako kot pri 25. Regeneracija je lahko počasnejša, pretekle poškodbe imajo večjo težo, telo pa hitreje izstavi račun za nepremišljene odločitve.
Toda težava ni nujno v tem, da ne prenese več resne obremenitve. Pogosto samo slabše prenaša nepremišljeno obremenitev.
Performance po 40. letu zato ne zahteva nujno manj resnega treninga. Zahteva natančnejši trening. Razumeti moramo, kaj želimo razviti, kakšen dražljaj za to potrebujemo in koliko obremenitve lahko ob vsem drugem v življenju tudi obnovimo.
Zrelost lahko postane razvojna prednost
Pri dvajsetih imaš lahko odlične biološke pogoje, nimaš pa nujno znanja, discipline ali potrpežljivosti, da bi jih zares izkoristil. Po 40. letu je biologija nekoliko manj na tvoji strani. Lahko pa imaš veliko boljši sistem.
Mladost ima biološko prednost. Zrelost lahko prinese razvojno prednost.
In prav ta razvojna prednost je pri številnih ljudeh dovolj velika, da lahko po 40. letu zgradijo najbolj sposobno telo svojega dosedanjega življenja.
Performance za življenje, ki ga želiš živeti
Drugi telesni vrhunec ne pomeni, da moraš postati tekmovalec ali podirati rekorde. Pomeni, da zgradiš telo, ki je sposobnejše, zanesljivejše in bolje pripravljeno od telesa, ki ga imaš danes.
Za nekoga je to celodnevno smučanje brez strahu. Za drugega dolg kolesarski vzpon ali večurna pot po razgibanem terenu. Za marsikoga pomeni, da lahko brez bolečin dela okoli hiše, se igra z otroki ali vnuki in po zahtevnem dnevu normalno funkcionira.
Performance ni samo športni rezultat. Je sposobnost telesa, da odgovori na zahteve življenja, ki ga želiš živeti.
| Zaključna misel Ni treba, da ponovno postanemo takšni, kot smo nekoč bili. Veliko bolj zanimivo je ugotoviti, kaj smo še vedno sposobni postati. |
Če želiš spremljati nastajanje knjige Srebrni atlet ali sodelovati kot beta bralec, obišči https://edozalar.si/srebrni-atlet/.