Starost je dejavnik, ne celotna diagnoza

ZAPIS • 5 min branja

Tretja epizoda serije Srebrni atlet govori o tem, zakaj starost po 40. letu ni celotna diagnoza telesnega stanja in zakaj lahko telo še vedno napreduje.

To je tretja epizoda v seriji javnega pisanja knjige Srebrni atlet. Ja, odločil sem se napisati knjigo in to počnem javno 🙂.

V prvem poglavju knjige sem pisal o tem, zakaj se resen telesni razvoj ne začne s programom, ampak z bolj natančnim razumevanjem tega, česa želiš, da bi bilo tvoje telo sposobno.

V drugem poglavju odpiram vprašanje, ki se po 40. letu pojavi zelo pogosto:

Ali je moje trenutno telesno stanje res posledica starosti, ali pa sem del tega prehitro pripisal rojstnemu datumu?

Starost je resničen dejavnik. Telo se z leti spreminja. Biologija obstaja. Nekateri procesi upada so resnični.

Toda starost ni celotna diagnoza.

Ko se razlaga spremeni

Skozi leta dela v športu in fitnes industriji sem pogosto opazil zanimiv premik.

Mlajši ljudje svoje telesno stanje pogosto razložijo zelo neposredno.

Če niso fit, povedo, da niso trenirali.
Če nimajo kondicije, razumejo, da je razlog verjetno pomanjkanje vzdržljivostnega treninga.
Če nimajo moči, vedo, da moči niso sistematično razvijali.

Po 40. letu pa se razlaga pogosto spremeni.

Kar naenkrat ni več:

»Nisem fit, ker nisem treniral.«

Ampak:

»Nisem fit, ker sem star.«

In tukaj se začne problem.

Človek lahko deset let ne razvija moči, vzdržljivosti, hitrosti, gibljivosti ali osnovne telesne pripravljenosti, potem pa svoje stanje razloži s tem, da je dopolnil 40, 45 ali 50 let.

Takšna razlaga je razumljiva. Včasih je tudi delno resnična.

Ni pa dovolj natančna.

Starost je dejavnik, ne celotna diagnoza

Človeško telo se s staranjem spreminja. Temu ne moremo uiti.

Z leti se lahko spreminjajo mišična masa, mišična kakovost, moč, eksplozivnost, aerobna kapaciteta, gibljivost, regeneracija in toleranca obremenitve.

Toda hkrati ostaja prisotna ena ključna sposobnost organizma:

sposobnost prilagajanja.

Ko telo prejme primeren dražljaj, se nanj odzove.

Če redno premaguje breme, se lahko okrepi.
Če je postopno izpostavljeno vzdržljivostni obremenitvi, lahko izboljša svojo aerobno sposobnost.
Če se uči novih gibov, lahko postane bolj učinkovito in spretno.
Če začne ponovno uporabljati obsege gibanja, ki jih je dolgo zanemarjalo, se lahko gibalni repertoar razširi.

Ta sposobnost z leti ne izgine.

Se pa spremenijo pogoji.

Telo po 40. letu pogosto ne reagira več enako kot pri 20. Morda potrebuje več časa, bolj premišljeno stopnjevanje, več regeneracije in bolj natančno spremljanje odziva.

To pa ne pomeni, da je igre konec.

Pomeni, da so se spremenila pravila.

Biološki upad ni isto kot osebna meja

Ko govorimo o staranju, pogosto govorimo o povprečjih.

Povprečno se z leti zmanjšujejo mišična masa, moč, eksplozivnost in aerobna sposobnost…

Toda povprečje opisuje skupino. Ne določa meje konkretnega posameznika.

V isti starostni skupini so lahko ljudje, ki trenirajo že desetletja, in ljudje, ki niso aktivni. Ljudje z dobro telesno sestavo in ljudje s prekomerno telesno maso. Ljudje z urejenim spanjem in ljudje pod stalnim stresom. Ljudje brez večjih poškodb in ljudje z dolgo zgodovino težav.

Vsi so lahko stari 46, 50 ali 60 let.

Ampak njihova telesa niso enaka.

Zato rojstni datum ni dovolj.

Neuporaba in podtreniranost

Ena ključnih misli te epizode je:

Človek je lahko aktiven in hkrati podtreniran.

Ni dovolj vprašanje, ali se gibamo.

Pomembnejše vprašanje je:

Katere sposobnosti dejansko razvijamo?

Nekdo lahko vsak dan hodi, pa s tem ne razvija maksimalne moči.
Nekdo lahko veliko kolesari, pa s tem ne ohranja eksplozivnosti, kostne gostote ali moči zgornjega dela telesa.
Nekdo lahko redno obiskuje vadbo, vendar z vedno enakimi bremeni in enako intenzivnostjo ne ustvarja več novega razvojnega dražljaja.

Telo se ne prilagaja našemu namenu.

Telo se prilagaja dejanskemu dražljaju.

Če določena sposobnost ne prejema dovolj primernega in dovolj močnega dražljaja, je telo nima razloga ohranjati na isti ravni.

Sanja in Rita

V epizodi uporabim dva primera iz knjige.

Sanja in Rita sta obe stari 46 let.

Če bi njuno stanje razlagali samo s starostjo, bi pričakovali podobne sposobnosti, podobne omejitve in podobne potrebe.

V resnici pa sta njuni telesi dve popolnoma različni zgodbi.

Sanja zadnjih deset let ni bila redno telesno aktivna. Ima prekomerno telesno težo, nizko osnovno pripravljenost in malo izkušenj s treningom moči. Njena prva naloga je zgraditi osnovo.

Rita že več let teče in obiskuje skupinske vadbe. Želi se pripraviti na Hyrox. Njena osnovna pripravljenost je bistveno višja, vendar ima druge razvojne potrebe: maksimalno moč, specifično mišično vzdržljivost, hitrost razvijanja sile in sposobnost prehajanja med tekom ter funkcionalnimi nalogami.

Starost je pri obeh enaka.

Diagnoza pa je povsem drugačna.

Ključna misel epizode

Rojstni datum je pomemben podatek.

Ni pa celotna diagnoza.

Starost spreminja pogoje, ne poda pa končnega odgovora, česa je tvoje telo še sposobno.

Med zanikanjem staranja in predajo staranju obstaja velika vrzel.

In prav znotraj te vrzeli se nahaja telesni razvoj po 40. letu.


Poslušaj epizodo

Če želiš bolj natančno razumeti svoje telo po 40. letu, si lahko prebereš več o pristopu Next Prime ali rezerviraš Strateški performance posvet.

Deli objavo:

Viri & Strokovna izhodišča:

Edo Žalar®

Performance po 40.

E: edo@edozalar.si